Mandala

Članki in recenzije

"Kdor bo prelistal to knjigo, bo takoj ugotovil, zakaj sledi 'mavričnim potem'. Naše mandale so upodobljene tako, kot bi gledali nešteto vodnih kapljic mavričnega svoda, ki se lesketajo v soncu. Mavrica pa je imela in se ima tudi globok simbolični pomen. Povezovala je nebo z zemljo in ponazarjala kvalitete nebeškega in idealnega. Po slovenskih ljudskih razlagah naj bi na njenem živobarvnem loku stal božji tron. Pri Hebrejcih je pomenila blagoslov, preroditev, združitev in pomiritev, na Kitajskem pa harmonično kombinacijo temeljnih principov jina in janga. Nekatere od teh njenih lastnosti bo lahko spoznal vsak, ki se bo nekoliko poglobil v njeno bleščečo svetlobo."

MANDALA je sveti prostor, pogostokrat krožne oblike, ki razodeva neko notranjo resnico o nas in o svetu v katerem obstajamo. Mandala torej lahko prikazuje zunanjo vidno realnost, pa tudi nevidno notranjost našega uma in telesa. Če sledimo poti, ki vodi skozi mandalo, lahko občutimo celovitost in enotnost z vsem, ki je naši pravi človeški naravi. Prav tako lahko doživimo notranji mir in harmonijo, ki nas prežemata ne glede na vse moteče vplive zunanjega okolja. O tem zelo prepričljivo govori naša razstava mandal, ki sta jo ustvarili Gabrijela Železnik in Vanda Omejc in ki je že sedma zaporedna, ki gostuje v Plečnikovem ambientu Narodne in univerzitetne knjižnice, ki je tudi sam po sebi nekakšna mandala. Z likovnimi stvaritvami obeh avtoric je prepleteno tudi globoko pesniško doživljanje, ki je zaobseženo v mnogih verzih, npr. v naslednjih:

V tišini slišim glas,
glas Stvarstva.
Prisluhnem mu.
Korak za korakom
mu sledim.

Takšno meditativno vzdušje je tisto, v katerem se porajajo vedno nove mandale. Pri njihovem konstruiranju, poslikavanju ali že pri samem opazovanju si pridobivamo sposobnost, da tudi grobi fizični svet okoli sebe začnemo doživljati drugače, na poduhovljen in simboličen način. Prav spektakularno je, kako pomembna je bila ta sposobnost "vizuelne imaginacije" v Indiji in Tibetu in traja še do sedanjega časa. Mojstri meditacije so namreč znani po tem koliko mandal lahko v meditativnem stanju zagledajo pred svojimi očmi v vseh oblikovnih in barvnih podrobnostih. V tisočletni indijsko - tibetanski tradiciji obstajajo pravila, ki natančno določajo načine konstruiranja mandal, temeljijo pa na religioznih, matematičnih, astroloških in drugih kriterijih. Naše mandale, ki jih vidimo na tem mestu, so lahko nastale veliko bolj spontano, neobremenjeno, vendar pa so v svojem bistu prav to: poduhovljeni krogi spoznanja, skladnosti in sreče.

Budisti radi rečejo: "Glej vsa bitja kot Bude, poslušaj vse glasove kot mantre, spoznaj vso resničnost kot mandalo". Če je ta namen dosežen, dobi mandala tudi zdravilne sposobnosti. To moč ima lahko že s tem, da je v naši bližini (kot slika, amulet ipd.), čeprav se njene prisotnosti morebiti ob vseh priložnostih niti ne zavedamo. Njena terapevtska moč se še poveča, če o njej ali ob njej meditiramo, o njenih oblikah, simbolih, barvah, številih, božanstvih, saj se s tem poglabljamo tudi v lastno bistvo. Ker je vsak človek neponovljivo bitje - glede na svojo osebnost - pripada vsakomur svoja posebna mandala, ki mu je najbližja, čeprav so si med sabo lahko podobne. Seveda pa je mandalo mogoče tudi zamenjati, ko nas pripelje do neke mejne točke na poti in si izbrati drugo. Tako napravijo tudi Tibetanci, ko na koncu religioznega obreda z zamahom roke pomedejo z mize živobarvno mandalo, ki so jo prej ustvarjali dneve in tedne, ter njen prah vržejo v potok ali reko. S tem želijo povedati, da je mandala le orodje, ne pa nekaj, na česar bi se človek moral nevezati. Rečeno na drug način: mandala je le prst, ki kaže proti Luni, ni pa še Luna sama. To je lepo vidno tudi tedaj, ko se ob uničenju tibetanske mandale pomeša pisani pesek vseh barv: tedaj dobi mrliško siv odtenek. Samo lepa iluzija je, če občudujemo mandale, pa si ne ustvarimo kakšne tudi v svoji notranjosti, sledeč izreku, da nam tudi tisoč svetišč malo koristi, če nimamo svetišča v svojem srcu.

Mandale so tesno povezane s krožnimi simboli stvarstva, ki jih poznamo v skoraj vseh kulturah. Na krščanskem zahodu je mandala imenovana mandorla ("mandelj") ali "zlato jajce" ali tudi "zlato jabolko" (kot npr. v naših pravljicah), ponazarja pa tudi krožno ali eliptično pot vesolja, zodiak, prvobitne sile ob stvarjenju sveta, obnavljajoče življenje ali še kaj podobnega. A redko kdo bo zanikal, da v mandali te ali one vrste ne vidi nekakšne cvetlice. Japonski režiser Akira Kurosava je v filmu Sedem samurajev (1954) prikazal, kako samuraj pred odločilnim spopadom s sovražniki, ko življenje visi na nitki, sede pod cvetočo češnjo in se smehlja cvetu, ki ga drži v roki. Ta prizor spominja na neko Budovo pridigo, med katero mojster ni spregovoril, pač pa je učencem pokazal cvetlico, ki jo je držal v roki. To sporočilo naj bi pravilno razumel le Kaśyapa, ki ga je razložil tako, da nekaterih resnic ni mogoče izreči z besedami. Da tu ne gre le za legendo temveč za tvoren miselni koncept, dokazuje indijska budistična kozmologija, ki si je naš svet zamišljala kot cvet lotosa z več listi: kontinenti, ležeči sredi morja so bili simetrično razporejeni okrog osrednje gore Meru. V Evropi se je ta cvet spremenil v plemiško rdečo vrtnico in kmečko belo marjetico ali rumeno šentjanževo rožo, na Japonskem pa, kot rečeno, v češnjev cvet.
Pesnik Kajuh, ki je pri nas, kot redko kdo, občutil magičnost "češnjevega cveta", je le potrditev dejstva, da se nas ta simbolika še danes lahko globoko dotakne, posebno v trenutkih eksistencialne krize in stiske.

Kot smo na kratko pokazali, lahko vidimo mandale - če le hočemo - povsod okoli nas: od oblike pajčevine in zavite polžje hišice, do galaksij na zvezdnem nebu, od strukture atoma do letnic prežaganega drevesnega debla. Nekakšna mandala (v krožnem in heliocentričnem smislu) je tudi naš sončni sistem, zato je razumljivo, da je naše zaznavanje prostora in časa tako tesno povezano z vsemi kozmični simboli. To pa je tudi tisto, o čemer sta govorila straindijska poezija in veliki francoski matematik Bernoulli: kako videti odsev širnega sveta v majhni kapljici rose. Pot mandale je tako način razumevanja, pa tudi vedno novega odkrivanja samega sebe.

Mandala, Mavrične steze
dr. Zmago Šmitek
Med poznavalci mandal je splošno sprejeto mnenje, da so mandale v vsej svoji raznolikosti psiho-kozmogrami, ki ponazarjajo božanske pojave ali človeške danosti, hkrati pa so tudi simboli človekove telesne zaščite in neranljivosti. Bistvo mandale (tako kot tudi yantre) je torej vizualna predstavitev psihičnih stopenj in duhovnih stanj. Zato je bila mandala pomembna sestavina številnih azijskih religioznih in duhovnih tradicij: višnuizma, šaivizma, džainizma, budizma in različnih tantričnih in šaktijskih kultov.

Beseda mandala v sanskrtu pomeni “okrogel”, mandalam pa “krog” ali “okrožje”. Rigveda (2.33 in 4.28) imenuje tudi sončno oblo kot mandalo ali čakro. V kasnejši indijski književnosti sta sonce in (polna) luna prav tako imenovana surya-mandala in chandra-mandala in z njima vred tudi vse, kar ima obliko kroga (npr. ciklus književnih del). Chögyam Trungpa v svoji knjigi Orderly Chaos definira mandalo kot “skupino” ali “družbo”, “organizacijo”, torej kot nekaj medsebojno povezanega. Drugače rečeno je mandala akumulacija množice posameznih detajlov, ki sestavljajo skladno celoto. Če za pravzorec mandale, vedski žrtveni oltar, ki je bil zgrajen iz simboličnega števila opek in razdeljen na mrežo manjših segmentov, je veljalo, da je bivališče različnih božanstev. Ta “božanstva” so bila običajno razumljena kot občutja, simboli, kvalitete, ki obstajajo v našem okolju in v nas samih. Zatorej jih ne kaže častiti kot nekakšne bogove z nebes temveč kot sredstvo doživljanja in spoznavanja.

Ker je mandala tako splošno človeški vzorec, da ga odkrijemo pri najrazličnejših kulturah našega planeta, smo ta večni krog (ali “kolobar”, kot ga je v neki svoji pesmi občuteno opisal Edvard Kocbek) poznali tudi na Slovenskem.
S tem želimo povedati, da mandale niso samo eksotičen “uvoz” z Vzhoda temveč so od nekdaj živele z nami in v nas. Zatorej so pomemben del naše slovenske dediščine, le imenujejo in izkazujejo se drugače in niso tako domišljeno izdelane kot npr. indijske iz obdobja poznega ezoteričnega budizma. Spomnimo se le na magična znamenja na naši kmečki lončenini, pirhih, čipkah, zibkah, nad vrati bivališč in hlevov ipd. Seveda vsak krožni ornament ni mandala; imeti mora svoje središče, ki širi svojo posvečeno moč vse do roba krožnice. Pri tem je treba razlikovati, ali so v kozmični krog zajeti znaki ali simboli. Znak je nekaj znanega, enoznačnega, simbol pa nekaj sorazmerno neznanega ali večznačnega. Tako je npr. lotos v fizični, botanični podobi nekaj povsem drugega kot v metafizični dimenziji, ki je prisotna tudi v mandalah. Zgovorna je tudi uporaba barv: modra barva predstavlja znak, če ponazarja modrino oči ali neba. Če pa pobarvamo oblačilo božanskega lika modro, to postane simbol ideje, ki ni več le barva neba ali morja, temveč nečesa abstraktnega: neskončnosti (prim. Ananda K. Coomaraswamy, The Transformation of Nature in Art).

Mandale niso samo ploskovite upodobitve, temveč tudi tridimenzionalne, sestavljene iz skulptur ali iz človeških ali božanskih bitij. Takšni so bili npr. razporedi na posvetovanjih naših nekdanjih srenjskih veljakov, sedečih okoli vaške lipe, ali zborovanja svetnikov pod rajskim drevesom v slovenskih ljudskih pesmih. Neke vrste mandala je votla gora v kateri počiva bajeslovni Kralj Matjaž. Vanjo najde pot le tisti, ki je tega vreden, tako kot tudi azijske mandale lahko meditativno obiščejo le posvečeni posamezniki. Mandale so naposled lahko tudi dinamične in ne le statične - npr. tibetanski budistični obred Kalačakre, kjer udeleženci sestavijo živo mandalo. Pri nas je bilo temu v bistvu podobno obredno rajanje okoli lipe ali kresnega ognja. Tibetansko obkrožanje svete gore Kailaš je simbolično primerljivo z našimi romarskimi procesijami za dež ali drugimi obhodi (vselej v smeri urinega kazalca). Odtod ni daleč do ugotovitve, da je vse človekovo okolje nekakšno mandali podobno svetišče in še več: takšno je tudi njegovo telo kot prebivališče duha/duše.

Medtem ko pri klasičnih likovnih upodobitvah mandal ni bilo mogoče odstopanje od strogo določenih tehnik, vzorcev, proporcev, barvnih lestvic in ikonografskih motivov, je v našem času slikanje mandal dobilo svobodnejše okvire. Zanimivo je, da se danes kar nekaj Slovenk in Slovencev posveča upodabljanju mandal, vsak(a) od avtorjev/avtoric pa ima svoj lastni stil. Različni pogledi na isto stvarnost seveda pomenijo le različne steze na isti gorski vrh. Ena od zelo pomembnih poti navzgor je tudi ta, ki sta jo utrli avtorici pričujoče knjige.

Mandala, Nadaljevanje poti "Osvoboditev"
dr. Zmago Šmitek
Posledica našega poglobljenega zanimanja za azijske religije in filozofije je tudi zastavitev vprašanja o sestavi, vsebini in vlogi mandale v vzhodnih kulturah in o njenem pomenu v našem okolju. Mandale so sporočila, ki niso zapisana v pogovornem, temveč v vizualnem in simboličnem jeziku. So kozmogrami, ki jim najdemo vzporednice tudi v drugih kulturah, npr. v krščanski in islamski sakralni umetnosti, zlasti arhitekturi. Govorijo o božanski popolnosti in skladnosti vidnega in nevidnega sveta. Prvotne mandale so po vsej verjetnosti prikazovale kraljevsko palačo, v kateri je prebivalo zaščitniško božanstvo. V mnogih mandalah lahko prepoznamo tloris takšne rezidence, ki je imela veliko skupnega z biblično podobo raja: ležala je sredi bujnega vrta, ograjenega s krožnim zidom, na vrhu človeku nedostopne gore. Mandala je bila torej sprva grafična predstavitev rajskega vrta in palače – svetišča. Po njenih sobanah so se meditativno lahko sprehodili le tisti izbrani posamezniki, ki so si to zaslužili z dolgoletno askezo. V indijskem in tibetanskem budizmu je bila zelo pomembna vizualizacija takšne palače z vsem njenim bogastvom barv, oblik in detajlov. To je bila hkrati tudi globoka meditacija, od vstopa v mandalo skozi bogato okrašene vhode, mimo strah zbujajočih stražarjev, do srečanja z božanstvom v najsvetejši osrednji dvorani.

Kasneje so mandale postajale vse bolj abstraktne: na njihovo strukturo so vplivale kozmološke špekulacije ter spoznanja filozofije, matematike, astronomije in alkimije. Lahko bi torej rekli, da je bilo v njih združeno vse takratno znanje, da je bil v njih zgoščen celoten pogled na svet in da so odgovarjale na bistvena vprašanja našega bivanja. Za razvozlanje pomena takšnih mandal je potrebno obsežno predznanje, ki ga je mogoče pridobiti le s študijem starih indijskih in tibetanskih rokopisov.

Vendar imajo mandale še drugo simbolično razsežnost, ki jo lahko dojame brez posebne predpriprave vsak človek. Švicarski psiholog C. G. Jung je v oblikah mandal videl osnovno človeško potrebo po orientaciji in harmoniji. Ker vsebujejo in povezujejo v skladno celoto ritme, barve, geometrične oblike in simbole (sestavine, ki so si običajno nasprotujoče, npr. bela, rdeča in modra barva, krog, kvadrat in trikotnik), nam na svoj način pripovedujejo o povezanosti vsega, kar na tem svetu obstaja. So kristalinske strukture stvarstva, ki jih intuitivno prepoznavamo za globoko resnične, čeprav na površini morebiti niso podobne ničemur iz našega okolja. Zato tudi ni ostre meje med mandalami starih kultur in podobno navdahnjenimi deli sodobnih vidcev in umetnikov.

Knjiga o mandalah in pobarvanka Vande Omejc in Gabrijele Železnik nam odpirata pomembno pot spoznavanja stvarstva in našega mesta v njem, vendar le tedaj, če mandale zares doživimo (doživeto jih je treba tudi pobarvati) in pri tem prestopimo iz egocentričnega telesa v kozmično. Barve si moramo predstavljati še bolj izrazite kot so tiste na papirju, takšne, ki žarijo kot poslikano okno, kadar skozenj posije sonce v mračno cerkveno notranjost. Vse kaže, da s tem ni povezano le naše samozavedanje, ampak tudi naše duševno in telesno zdravje.

Mandala, Pomoč pri dvigu zavesti in osebnostno zrelostnem procesu
dr. Zmago Šmitek

Foto Članki

Delo_2015_resize
Delo, 2015
Delo, 2014
Delo, 2014
Revija Aura, April 2010
Revija Aura, April 2010
Horoskop, Lady, 2006
Horoskop, Lady, 2006
Horoskop, Lady, 2006
Horoskop, Lady, 2006
Delo, 2006
Delo, 2006
Misterij, 2005
Misterij, 2005
Misterij, 2005
Misterij, 2005
Misterij, 2005
Misterij, 2005
Deloskop, 2004
Deloskop, 2004
Neverjetno kako lahko nekaj mavričnih pikic na steklu vpliva na našo življensko pot. Kako lahko Mandala ob prvem stiku, do takrat mnogim med nami še popolna neznanka, postane nepogresljiva spremljevalka v domu, na potovanjih, med zdravljenjem. Nam so prinesle mir, notranjo moč, zaščito, zdravje, pomagale premagovati ovire v šoli, službi. Čeprav je danes ritem življenja zelo hiter in si prevečkrat ne vzamemo časa, da bi postali in jih občudovali, nas kljub vsemu neprestano polnijo s svojo neizmerno božansko energijo. Draga Gabrijela in Vanda, hvala za vajino neskončno ljubezen, luč, duhovnost in znanja, ki jih s svojim pozrtvovalnim delom širita med nas! Hvala ker sta!
Lili Lučič
Duhovni svet neizmerno presega vse to kar lahko izmerimo z danes obstoječimi merilnimi inštrumenti. Morda bomo nekoč presegli ta široki razpon med grobim materialnim svetom in svetovi duha. Te svetove skušamo z avtentičnim vidom in pri tem moramo biti skrajno pazljivi da nas ne zanese želja po samovšečnosti, torej da smo srčno odgovorni za blagodat vseh čutečih bitij. Torej gre tu za nekoli drugačna načela, ki jih poznamo v fizikalni znanosti, čeprav moramo biti do obojega kar se da spoštljivi. Če bomo sledili čisti poti po teh obeh vzporednih smereh, bodo morda naslednje generacije odkrile načine kako združiti subjektivno in objektivno.
dr. fizike Andrej Detela
Leta 2006 smo naše podjetje preselili v nov poslovni objekt. Da bi to selitev še »energetsko« nadgradil, sem si v vhodni avli zamislil v tla vdelati Mandalo. Za zasnovo in tudi izvedbo sem zaprosil prijateljici Gabrijelo in Vando, ki se na to spoznata. Iz keramičnih ploščic sta naredili Mandalo premera 142 cm in s prijateljem, ki je vešč polaganja keramike, sva jo vgradila v tla. Prepričan sem, da Mandala zavedno ali nezavedno dobro vpliva, tako na zaposlene kot na obiskovalce. Odnosi med zaposlenimi so dobri, ne bom rekel da kdaj ne nastane kakšen problem, ampak še vsakega smo s pogovorom razrešili. Ravno tako je naše poslovanje zelo dobro. Prišlo je že do situacije, ki nam ni dala spati, v naslednjih dneh pa smo kaj hitro prišli do rešitve, včasih že čez noč. Marsikatera naša stranka je izrekla občudovanje nad našo Mandalo. Nekdo se je nad njo ustavil in vzkliknil: »tu pa nekaj deluje, nekaj se čuti«. Tudi sam včasih na njej postanem, nekajkrat (moral bi še večkrat) globoko vdihnem in grem dalje. Za kakšno slabo urico sem se že tudi ulegel nanjo. Prijetno. Skratka, naša Mandala nam s svojo energijo pomaga pri vsakodnevnih delovnih obveznostih, pa če se tega zavedamo ali pa, čisto enostavno »to je to«.
Miran Dolar, direktor Medium d.o.o.,
Žirovnica
Pred leti , ko sem se učila v čitalnici NUK-a, sem si med pavzo prišla ogledat razstavo mandal. Prvič sem se srečala z njimi. Ko sem nekaj časa opazovala eno izmed mandal, se je ta začela bleščati nekako roza-vijolčno-belo. Pomela sem si oči, a se je še vedno bleščalo. Enako se je zgodilo še pri nekaterih. Pomislila sem že, da sem si z učenjem pokvarila vid. Bilo pa je prvič, da sem videla energetsko sevanje. Od takrat naprej se mi je začelo odpirati tretje oko.
Katja Kamina Sečen
Preizkus »Odprte so različne poti v življenju, vsaka za sebe je preizkušnja .... » To velja za življenje vsakogar. A tega se jaz resnično zavedam, ko se večkrat zazrem na prehojeno pot. Na svojo življenjsko pot gledam po svoje. Verjetno bi marsikdo, ki me dobro pozna, opisal moje življenje – kot tragično v gotovih trenutkih. A jaz nanj gledam drugače, nekako od znotraj. Z vsem sem zadovoljna. Vse kar se mi je v življenju dogodilo hudega, vem, da me je oplemenitilo. Na vse okrog sebe gledam pozitivno, vidim lepoto tudi v drobnih stvareh. Rada delam, ustvarjam drobne stvari. V njih uživam, predvsem pa uživam, ko jih dam v dar, torej delim z drugimi. Pred leti je moja prijateljica prinesla moji hčerki za darilo pobarvanko Mandal. Mislim, da je bila to prva pobarvanka, ki sta jo izdali ga. Omejc in ga. Železnik. Nato sva z mojo hčerko Mojco šli na razstavo mandal. Mojca ima že 2 knjigi o mandalah. Ti knjigi jo spremljata povsod. Nisem povedala, da sem pred rodila hčerko edinko z dawnovim sindromom. Od tedaj je vse moje življenje posvečeno njej. In po teh letih, ko pogledam nazaj, vem, da sem za njeno življenje naredila resnično veliko. Že vsa leta, kar sva se srečali z mandalami Mojca resnično uživa, ko jih barva. V veliko veselje ji je svojo pobarvano mandalo – lepo uokvirjeno – dati za darilo našim prijateljem ali pa svojim vrstnikom. Z Mojco vsako leto prihajava na razstavo mandal. Uživava in občudujeva vsako leto nove mandale. Čestitam ga. Omejc in ga. Železnik za njuno delo in poslanstvo, ki ima neslutene razsežnosti. Drugo leto se spet vidimo!
Marina Lubšina